Kaj je amonijev bikarbonat?

Spoznajte amonijev bikarbonat glede na fizikalne in kemijske lastnosti.

Amonijev bikarbonat je bela spojina, ki je pri sobni temperaturi videti bela, zrnati kristali in ima sledove vonja po amoniaku. Pri konzerviranju je treba to upoštevati, ker je amonijev bikarbonat karbonat, ki reagira s kislino in tvori ogljikov dioksid. Pri tem se amonijev hidrogenkarbonat poslabša, zato ga ni mogoče postaviti skupaj s kislino.

V normalnih okoliščinah je treba amonijev bikarbonat shranjevati na hladnem in suhem mestu. Med skladiščenjem in prevozom je treba paziti na vlago, dež in sončno svetlobo. Ne sme se mešati z oksidanti, kislinami ali kemikalijami.

Amonijev bikarbonat se lahko uporablja kot gnojilo za pridelke

Na podeželju se za reakcijo pogosto uporabljajo lastnosti amonijevega bikarbonata in kisline. V zaprtem prostoru se amonijev bikarbonat postavi na visoko mesto in se doda razredčena klorovodikova kislina. Po reakciji se lahko proizvede dovolj ogljikovega dioksida za fotosintezo rastlin, s čimer se poveča pridelek zelenjave. Amonijev klorid, ki nastane pri reakciji, se lahko ponovno uporabi tudi kot gnojilo.

Seveda se amonijev bikarbonat lahko uporablja tudi kot dušikovo gnojilo. Zagotavlja lahko amonijev dušik in ogljikov dioksid, ki sta potrebna za rast rastlin. Po nanosu v zemljo lahko rastline neposredno absorbirajo amonijeve ione in ogljikov dioksid, ki jih vsebuje amonijev bikarbonat. To bo povzročilo nekaj ostankov zemlje in ima le majhen vpliv na kakovost tal.

Amonijev bikarbonat kot gasilno sredstvo

Amonijev bikarbonat pogosto velja tudi za odličen material za izdelavo gasilnih aparatov. Amonijev bikarbonat in aluminijev sulfat se lahko uporabljata kot gasilna sredstva za ogljikov dioksid, aluminijev oksid in natrijev sulfat, ker je karbonat v amonijevem bikarbonatu šibek kislinski anion, aluminijev. Je šibek bazični kation, oba iona pa medsebojno spodbujata dvojno hidrolizo, da nastane pena, ki lahko učinkovito pogasi požar.

Amonijev bikarbonat kot sredstvo za vzhajanje v živilih

Amonijev bikarbonat se je prvič uporabljal kot vzhajalno sredstvo. Izdelovali so ga iz rogov severnih jelenov na tleh. Bil je tudi eden najzgodnejših pecilnih praškov. Pred pojavom sode bikarbone in drugih pecilnih praškov so Evropejci pogosto izdelovali amonijev bikarbonat. Kruh in piškoti, pri katerih se amonijev bikarbonat uporablja kot vzhajalno sredstvo v živilih, se amonijev bikarbonat razgradi in sprosti amonijak in ogljikov dioksid. Puhasti plin reagira s puhasto kislino, zaradi česar jed postane bolj puhasta in elastična, saj piškoti iz amonijevega bikarbonata ne vsebujejo ostankov amonija in lahko zagotovijo tudi največjo hrustljavost piškotov, zato so nekateri Evropejci ohranili to navado.

Pred pojavom sodobnega kitajskega pecilnega praška so ga pogosto uporabljali za pripravo mandljevih piškotov in parjenih žemljic. ​​Čeprav sta se med peko pojavila trpkost in vonj po amoniaku, je hitro izginil brez kakršnega koli okusa.

Drugo ime za amonijev bikarbonat: starter

Poleg vzhajalnega sredstva ima amonijev bikarbonat še eno ime, in sicer starter. Glede na posebne živilske sestavine EU obstaja 10 vrst starterjev, vključno z E341 kalcijevim fosfatom, E343 magnezijevim fosfatom, E450 DIFOSFATI, E500 natrijevim karbonatom, E 500 I natrijevim karbonatom, E 500 II – natrijevim bikarbonatom, E 500 III – natrijevim seskvikarbonatom, E 541 – natrijevim aluminijevim fosfatom, E 574 – glukonsko kislino, E 575 – glukono-delta-laktonom.

Na živilo vplivajo s svojo sposobnostjo tvorbe ogljikovega dioksida med peko, večina teh pa deluje tako, da prezračuje testo med peko, s čimer poveča elastičnost in viskoznost testa, da doseže optimalen volumen izdelka.

Metoda za sintezo amonijevega hidrogenkarbonata

Kot je prikazano na spodnji sliki, se stisnjen ogljikov dioksid prevaja v koncentrirano amoniakovo vodo, da se ohrani tlačno stanje ogljikovega dioksida, raztopina pa se ohladi, kristali se oborijo in ločijo s centrifugiranjem ter dehidrirajo, da se tvorijo kristali amonijevega hidrogenkarbonata.

Nekatere tipične majhne tovarne dušikovih gnojil na Kitajskem uporabljajo antracit kot surovino za pripravo polvodnega plina. Slednji po odstranitvi vodikovega sulfida vstopi v karbonizacijski stolp, mešanica dušika, vodika in ogljikovega dioksida, pridobljena v reakcijskem sistemu za pretvorbo tlaka, pa vstopi v karbonizacijski stolp. Približno 171 TP3T amonijeve vode reagira in tvori kristale amonijevega bikarbonata, ki jih nato centrifugiramo, da dobimo amonijev bikarbonat.

Previdnostni ukrepi pri uporabi amonijevega bikarbonata

Če se pomotoma dotaknete kože z določeno koncentracijo amonijevega bikarbonata, najprej odstranite kontaminirana oblačila in jih sperite s tekočo vodo. Če pride do stika z očmi, jih po potrebi sperite z določeno koncentracijo fiziološke raztopine. Po potrebi takoj poiščite zdravniško pomoč. Če pomotoma vdihnete v usta, zapustite mesto dogodka na svežem zraku. Če imate težave z dihanjem, takoj poiščite zdravniško pomoč po dajanju kisika. Če pomotoma jeste, morate popiti dovolj vode in nato po bruhanju takoj poiskati zdravniško pomoč.

Sinonimi: amonijev bikarbonat; ogljikova kislina, monoamonijeva sol; monoamonijev karbonat; kisli amonijev karbonat; amonijev hidrogenkarbonat; rogovje; AmBic;